Neforma 76

Neforma 76

improvizacijski dogodek

Novembrska edicija Neforme, 76. zapovrstjo, tokrat (p)odpira tematski sklop Nova srečanja (Match making), v katerem izbran umetniški ustvarjalec po svoji lastni presoji povabi k odrskemu izzivu sodelavca iz druge umetniške sfere. Skupaj preizkušata določeno vizijo s principom dela, ki (lahko) prehaja iz splošne improvizacije v vsebinsko raziskovanje.

Vsestranski mojster v zvoku in besedi Andrej Fon se je odločil soočiti s poljsko performerko Anito Wach. V osrčju odrske igre se konstantno raziskuje razmerje vzajemne soodvisnosti, ki je vse prej kot predvidljivo, določeno, strukturirano. Vzpostavlja se vseprežemajoča hipna (inter)akcija, temelječa na poglobljenem (razis)kovanju skozi improvizacijsko prakso. Glasbeno-plesna serialka bo nedvomno razpirala prostor med (p)ogledom zvoka in (po)sluhom plesnega giba.
------

Multiinstrumentalist Andrej Fon (1980) a.k.a. Olfamož, s svojstvenim in prepoznavnim zvočnim podpisom in predvsem humornim orisom, ustvarja v polju svobodno improvizirane glasbe, ljudske glasbe, free jazza in kantavtorstva. Fon nemalokrat nastopa kot samouk in improvizator, Olfamož pa predvsem kot kantavtor. K muziciranju pristopa(ta) domiselno, z absurdnimi tehnikami igranja. Zelo samosvoj raziskovalec glasbenih svetov, ulični inovativnež na robu absurda, radovednež vselej na preži. Obenem izdeluje glasbila, izvaja glasbene delavnice, nastopa v gledališču, sklada za animacije in predstave in pesni.

Natopa(l) je v glasbenih skupinah (Oholo!, Svojat, Žoambo žoet workestrao, Olfamož, Olfamoštvo, Strahuljarji, Kraški Solisti, Horda grdih, Barka tone in bele plombe, Buče 4, Samo gromofon, Tropičja, Olfamož,) in v raznih ad-hoc glasbenih zasedbah s slovenskimi in tujimi glasbeniki (Irena Tomažin, Marko Karlovčec,  Seijiro Murayama, Haradhan das Baul, Salamandra salamandra).

Poljska plesalka, koreografinja in performerka Anita Wach (1974) je svojo kariero pričela v Silesian Dance Theatre (Bytom, 1996-2003), eni izmed prvih plesnih skupin na Poljskem, kasneje pa sodelovala z gledališko skupino Bretoncaffe (Varšava) ter z različnimi umetniki, plesalci in performerji z neodvisne umetniške scene.
Bila je rezidenčna umetnica v Berlinu (Pact Zollwerein, 2005), štipendistka Pro Helvetie (2003) in poljskega Ministrstva za kulturo (2011, 2016).
Sodelovala je v številnih mednarodnih projektih: interdisciplinarnem KonglomeArtu v Berlinu (2005), improvizacijskem projektu ‘’Zmenek na slepo’’ in video-plesnem projektu poljsko-izraelske naveze (2008). Izkusila se je tudi kot avtorica plesnih predstav: solo performans Inch 1,5 (2006), solo improvizacija on/off (2010), sinkretični duet “weast.com” (2009),  solo delo ’Mute’ in skupinski performans "gloria!’.

Kot performerka redno sodeluje z Vio Negativo od leta 2010, v tem obdobju je med drugim ustvarila dva uspešna solo projekta (Ups, 2012 in Sto zdravic, 2016) in dva skupinska projekta (Deveta, 2016 in Sorry, 2018). Z Magdo Tuka sta ustanovili umetniški kolektiv Tuka Wach.
 

« Napovednik|Glasba|Ples in gledališče