’(Ne)kulturna’ četrt Moste

’(Ne)kulturna’ četrt Moste

Otvoritev razstave študentov arhitekture

Po tem, ko se je mestno središče v Ljubljani ’uredilo’ oziroma se s posamičnimi posegi še bo, so se oblikovalski in načrtovalski cilji preusmerili v obravnavo kulturnih četrti. V Ljubljani so Moste, Fužine, Šiška, postali predmet obravnave prostorskih načrtovalcev, izvajalcev ter odločevalcev.

Kljub temu, da se v vsakodnevnih opravilih obnašamo zelo kulturno in se trudimo, da bi bila naša dejanja blagodejna za človeka in svet, v katerem živi, so posledice teh gest pogosto sporne. Klimatske spremembe, človeška odtujenost, slabi medosebni odnosi in vsesplošna dezorientiranost vrednot so samo nekateri simptomi našega ’kulturnega’ vedenja. Kritiki sodobnega časa bi se strinjali z izjavo, da »živimo in udejanjamo kulturo problema«.

Pri seminarskem delu smo v odnosu do omenjene perspektive za izhodišče privzeli, da poskusimo raziskati vlogo in pomen t.i. ’nekulturnih’ plasti našega sveta in delovanja v njem. Biti normalen pogosto pomeni ohranjati, podpirati in omogočati obstoječi sistem in vanj integrirane vrednote.

Študentski izdelki, ki se osredotočajo na območje s središčem na tržnici Moste, prikazujejo perspektive in vidike, ki so običajno skriti dominatnemu kulturnemu pogledu in delovanju. Je konstrukcija lahko odnos med ljudmi, ki živijo in delujejo v prostoru, se lahko arhitekt iz graditelja prostora problikuje v graditelja zvoka? Je prostor več kot le ekonomska dobrina? Morda element obstoja za robne skupine? To so nekateri pogledi iz ’obrobja’, ki so si jih študentje zastavljali ob obravnavi njihovih nalog.

Seminarsko delo je potekalo tako, da so študentje v prvi polovici študijskega časa svoje načrtovalske ideje razvijali sami na podlagi lastnih vrednot in ciljev, v drugi polovici leta pa so s fotografsko delavnico (mentor Simon Chang) svoje perspektive preverili v odnosu z ljudmi, ki v Mostah živijo. Projekte so v zaključni fazi preoblikovali na način, ki je primeren ne le za perspektive dominantnih odločevalcev in ustvarjalcev s pozicije moči, temveč tudi za dejanske potrebe in stanje ljudi, ki v prostoru živijo.

Študijski proces se je pričel z delavnico ustvarjalnega pisanja pod vodstom doc. dr. Nike Grabar, nadaljedval s seznanitvijo kiparske in slikarske metodologije Matjaža Počivavška in Istihar Kalach, intermedijsko delavnico Sare Božanič - MAO ter zaključil s fotografsko delavnico pod vodstvom fotografa Simona Changa.

« Napovednik|Razstave