Neforma 17

Neforma 17

Cikel glasbeno-performativnih improvizacij

Serija improvizacij Zavoda Sploh omogoča medsebojno povezovanje in spoznavanje ustvarjalcev s področja sodobnih glasbenih praks in umetnikov s področja sodobnega plesa. Redni improvizacijski nastopi spodbujajo preverjanje lastnih principov ustvarjanja, soočenje z drugimi izvajalci, raziskavo postopkov in refleksijo, ter hkrati seznanjajo javnost z ustvarjalnimi potenciali na omenjenih umetniških področjih.

Vnaprej so dogovorjene le glasbene in plesne zasedbe posameznega dogodka, ki temelji na postavkah improvizacije in interakcije. Neforma želi spodbuditi sodelovanje različnih avtorjev, ter jim omogočiti platformo za preizkus njihovih postopkov ustvarjanja.

V tokratni Neformi nastopata:
Ples-Tanja Skok
Glasba- Enrico Malatesta

Italijanski tolkalec Enrico Malatesta (1985) deluje na področju sodobne, elektroakustične in improvizirane glasbe. Njegova raziskava in delovanje sta osredotočeno na redefinicijo vloge tolkalca v različnih sodobnih ambientih z namenom, da bi poglobil akustične in materične dimenzije inštrumentov. Poleg avtorskih projektov ima za sabo tudi repertoar solističnih nastopov glasbe 20. stoletja, ki vključujejo grafične partiture in/ali netradicionalne notacije skladateljev kot so John Cage, Morton Feldman, Karlheinz Stockhausen, Earle Brown. 

Plesalka Tanja Skok že vrsto let deluje na slovenski plesni sceni. Sodelovala je z različnimi slovenskimi koreografi največ v okviru produkcije Plesnega teatra Ljubljana, zadnji dve leti je vodje vaj za skupino EnKnapGroup v zavodu EN-KNAP. Njeno avtorsko delo v zadnjem času v veliki meri temelji na povezovanju sodobnega plesnega izraza z zgodovinskimi plesnimi kodami, tako na vsebinskem, kot na fizičnem nivoju. Še posebaj je tu zanjo zanimiva baročna plesna tehnika (konec 17. in 18.stoletje), katere forma je že na samem začetku presegla meje družabnega plesa in je posegla v svet abstraktnega in natančno kodiranega gibalnega izraza. 

Tanja se bo v sodelovanju z glasbenikom prepustila raziskovanju svojih gibalnih kod, ki so zaznamovane z informacijo zgoraj omenjenih plesnih tehnik, ki sta navidezno iz dveh popolnima različnih svetov, pa vendar imata po njenem mnenju mnogo skupnih iztočnic: kodiranost giba, čiste linije telesa, močno poudarjeni ritmični vzorci, odnos do orientacije v prostoru, abstrakten izraz - skratka, telo, ki v dialogu z zvokom govori o svojem gibu.

« Napovednik|Ples in gledališče