Extima: Metastaze svobode

Suženjstvo razlike

Življenje, ki ga preživimo, je naše, poskušamo v istem trenutku združiti sončni žarek in prosto klop, v kakšni oazi javne zelenice, prevzela nas je ljubezen do narave, v naši sivi in rumeni barvi, pripada vsem in vsakomur.” Samuel Beckett, Besedila za nič 3

Resnični problem človeštva je človek. Lastno identiteto vzpostavlja skozi razliko do drugačnega in z omejevanjem drugega. S sklicevanjem na zaščito lastne prvobitnosti utrjuje svoj dominantni položaj v naravi ter uzakonja neenakost in nepravičnost v družbi. V globalni in lokalni perspektivi se človeštvo vse bolj deli na državljane in nedržavljane, domorodce in prišleke, domačine in tujce, zahodnjake in južnjake. Potreba po vzdrževanju razlike se razrašča kot metastaza v tkivu nacionalnih kultur.

Pravica do samostojnosti, suverenosti in svobode posameznika, naroda, človeštva postaja obzidje, znotraj katerega bo sonce samo naše. Povečuje se potreba po varnosti, industrija obrambe požira vse več ljudi, energije in denarja. Navidezna grožnja je vseobsegajoča in vseprisotna. Videz postaja dejstvo, dejstvo se spreminja v videz. Življenja postajajo navidezna, priznavamo se samo še simbolično. Človek izginja pod naplavinami videza. Svoboda je postala suženjstvo razlike.

Extima je cikel performansov, ki se v svojem konceptualnem zametku nakazuje že v performansu Golo življenje (2019) in s svojimi projekti nadaljuje z drsejem skozi preizpraševanje, kaj danes pomeni biti živo bitje v živem svetu. Odgovori na to vprašanje v sodobnem času neverjetno hitro drsijo skozi različne poudarke. Extima jih detektira v situacijah naše intimne vpetosti v družbeno sfero, ki nas kot posameznike neizbežno zaznamuje. Včasih to zaznamo zelo neposredno, največkrat pa se dominantna ideologija potihem in neopazno vgnezdi v refleksijo našega obstoja v družbi. 

Olja Grubić (1990, Pulj) je leta 2014 je diplomirala na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani, smer konceptualizacija prostora. Svoje delo je predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah tako doma kot v tujini. Bila je prejemnica sredstev Kulturnega evra pri Kinu Šiška. Njeno delo je vključeno v zbirko Moderne galerije Ljubljana Arteast 2000+. Med letoma 2016 in 2021 je vodila skupino Kabaret Tiffany. Leta 2020 je postala članica umetniškega sveta Vie Negative. V svojem umetniškem delovanju se loteva tematik, ki odsevajo prvinskost življenja, v svojih projektih pa osnovne življenjske funkcije, potrebe in nagone spaja v vizualne podobe in na prvi pogled enostavne fizične akcije, ki v vztrajanju v času oblikujejo širok spekter občutij in socialnega stanja družbe. Ukvarja se s performansom, kabaretom, instalacijami, risanjem, scenografijo in kostumografijo. Živi in dela v Ljubljani.