Hrvaško plesalko in koreografinjo Sonjo Pregrad ljubljanski sodobnoplesni prostor dobro pozna, saj je tu predstavila že vrsto svojih del in hkrati sodelovala z nekaterimi domačimi umetnicami. Leta 2021 je v okviru Simpozija malih umetnosti (Emanat) v projektnem prostoru DUM v Ljubljani predstavila delo Koliko kubičnih centimetrov sme zavzeti moje telo, v katerem je objektivacijo ženskega telesa na emancipatoren način vpeljala skozi strategije in taktike drag praks. Kaj se zgodi z ženskostjo, če jo podvržemo postopkom draga? Zgodovina skupnosti LGBTIAQ+ je tudi taktična zgodovina ravnanja z vidnostjo in nevidnostjo, z razkrivanjem in prikrivanjem, zato postanejo razmejitve med obnašanjem in nastopanjem v njej politično vprašanje normativnosti in singularnosti.
Sonja Pregrad tovrstne taktike v svojih sodobnih koreografskih delih metodično pretvori v probleme fundamentalne teatralizacije in politične socializacije. »Kaj bi nam lahko drag persona z imenom ’Objekt plesa’ povedala? V tem solu si prizadevam razširiti koncept draga od telesa (identitete) h gibanju, govoru in gledališkemu plesu. Uporabim, odtujujem in spreminjam način svojega nastopa – spola, telesa, prezence, materialnosti in gibanja – z ločevanjem vlog avtorice, gledalke in performerke v fragmente, manjše od singularnosti,« zapiše koreografinja. Kako t. i. neobičajnosti uporabiti za problematizacijo samih običajnosti? Sonja Pregrad drag uporabi kot proceduralno orodje, z njim pa proizvodnje spola, telesa, prezence, materialnosti (telesa) in gibanja postanejo neizbežno vidne hkrati s koreografsko tudi na sociološki, pa tudi politični ravni, saj so znotraj normativnih oblik življenja, ki ga koreografira inercija družbenih prevlad, postopki utelešenja podvržen