[BIENALE GIBANICA] Poljub

[BIENALE GIBANICA] Poljub

plesni performans

Plesni performans avtorice in izvajalke Kristine Aleksove v sodelovanju z Loupom Abramovicijem in Tomažem Gromom izhaja iz predpostavke: »Toda poljub je več kot le srečanje ustnic. Poljub je tvegan. Poljub je nevaren. Poljub je smrtna obsodba. Poljubi me.« »Naslov indicira tudi osrednji motiv, ki ga avtorica Kristina Aleksova in soplesalec Loup Abramovici med predstavo preigravata. Slovenščina poljub definira kot dotik z ustnicami v znamenje ljubezni in vdanosti, od koder tudi etimološko izvira. A kakor nas opozori redkobeseden, a poveden spremni tekst predstave, je ta lahko tudi tvegan in nevaren. Poljub pa je lahko tudi smrtna obsodba: polj-ubiti« (Metod Zupan, Radio Študent, 4. 2. 2022).

Kristina Aleksova je po končani Srednji glasbeni in baletni šoli leta 2002 postala članica baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je ustvarila tudi nekaj avtorskih predstav, med drugim Otroci z roba resničnosti ter Globina (po)gleda. Leta 2017 je zapustila institucionalne vode in se začela posvečati performansu in sodobnemu plesu. Med drugim je pod okriljem Vie Negativa ustvarila avtorski solo Srce, ki ga je prvotno izvedla v obliki 72 urnega performansa in ga ves čas poustvarja. Ukvarja se tudi s plesnim poučevanjem in je članica umetniškega kolektiva Hupa Brajdič.

Loup Abramovici je odraščal med Portugalsko in Francijo, od leta 2010 pa živi in ustvarja v Sloveniji. Izobraževal se je na CNDC d’Angers ter na ICI CCN de Montpellier. Kot vsestranski plesalec in performer je sodeloval z Meg Stuart, Vero Mantero, Loicom Touzéjem, tandemom Mustapha Kaplan & Fillis Sizanli, Antonijo Livingstone, Remyjem Heritierom, Majo Delak, Baro Kolenc, Malo Kline, Matijo Ferlinom in številnimi drugimi. Med letoma 2010 in 2015 je razvijal svojo avtorsko prakso s Tejo Reba, s katero sta soustvarila več predstav, instalacij, performansov in akcij. Redno sodeluje z gledališkim kolektivom Via Negativa in Bojanom Jablanovcem ter z glasbenikom Tomažem Gromom. Je sodelavec v več produkcijah zavoda Emanat in redni član skupine Feminalz, kjer od leta 2013 kot odrski lik H.P.D. nastopa v tehnoburleski Tatovi podob.

Tomaž Grom glasbo dojema kot medij komunikacije, ne kot estetski užitek. Išče razloge za muziciranje. Brezkompromisno drega v aktualni družbeni prostor. Glasba je zanj iskanje, so nepojasnjena vprašanja, pretakanje zamisli, negotove situacije. Kompozicija je improvizacija. Improvizacija mu daje prostor, da odbluzi, da dela napake, da se izgublja in iznajdeva intrigantne rešitve. V improvizaciji težave rojevajo razmisleke in odpirajo nove poti. Piše avtorsko glasbo za uprizoritve in film, in sicer za več kot 60 projektov v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in v Italiji.

----

Gibanica, bienale sodobne slovenske plesne umetnosti velja za najpomembnejšo nacionalno sodobnoplesno platformo. Ponuja kuriran nabor predstav, ki jih za festival vselej izbere tričlanska mednarodna selektorska ekipa, izbrane predstave tekmovalnega programa pa se potegujejo za nagrado Gibanice za najboljšo predstavo po izboru občinstva ter za nagrado Gibanice za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije. Na 11. Gibanici se bo za nagradi potegovalo 8 predstav.

Selektorice Gibanice 2023 v sestavi Pia Krämer iz Nemčije (že več kot 35 let upravlja in vodi organizacije in projekte na področju uprizoritvenih umetnosti), Biljana Tanurovska Kjulavkovski iz Severne Makedonije (kustosinja, raziskovalka in kulturna producentka, soustanoviteljica platforme Nomad Dance Academy (NDA) in projektnega prostora Kino Kultura (KK) ter programska direktorica skopske nevladne organizacije Lokomotiva) ter Maja Kalafatić iz Slovenije (plesalka, koreografinja, pedagoginja in učiteljica joge, ki živi in dela med Ljubljano, Beogradom in Helsinki) so v utemeljitvi izbora zapisale: »Kot selektorska ekipa smo imele zelo težko nalogo pri izbiri med zelo raznolikimi in kakovostnimi predstavami, ki bi predstavljale nekakšen izbor slovenske produkcije v zadnjih dveh letih. Zato smo se odločile, da bomo predstavile dela, ki kažejo koreografske pristope k telesu, prostoru, času in materialom, ki razkrivajo napredne poglede na plesno umetnost.«

Gibanica tako v prestolnico prinaša pregled kakovosti slovenske sodobnoplesne ustvarjalnosti zadnjih dveh let, tujim gostom pa ponudi v premislek umetnost, ki bi jo utegnili uvrstiti v različne umetniške programe. Poleg tekmovalnega programa se na Gibanici vselej zvrsti tudi bogat diskurzivni program, na 11. izdaji pa bo prvikrat tudi fringe z instalacijami, delavnicami, performansi, predstavami …
Slovenski sodobni ples odlikujejo raznolike poetike, formati ter sobivanje in soustvarjanje različnih generacij.

Vabljeni na sodobnoplesni vrtiljak.

 

« Napovednik|Ples in gledališče