Huda Mravljica

Huda Mravljica

Bila je huda mravljica ... ki je drugim mravljicam nagajala pri delu in igri, jih cukala in strašila, po tleh metala bananine olupke, lončarju pobila vse lonce na trgu, vrh vsega pa napadla še bika in ga pohrustala. Ampak s takim obnašanjem ni prišla daleč. Kmalu namreč ni bilo nikogar več, ki bi mu lahko nagajala in ga strašila. Vse mravljice, vsi biki, lončarji in otroci so se razbežali in poskrili. In ničesar več ni bilo, kar bi lahko razbila in uničila. Sredi ruševin in črepinj je ostala čisto, čisto sama. Takrat je spoznala, da sta hudobija in uničevanje nesmiselna in da je življenje mnogo prijetnejše, kadar živimo v slogi in sožitju z ljudmi in stvarmi, ki nas obdajajo.

Kljub temu, da se je do drugih mravljic grdo obnašala, pa ji tega ne zamerijo in ji slabega ne vrnejo z enakim. Sprejmejo jo medse in ji dajo priložnost, da popravi škodo, ki jo je povzročila. Med urejanjem nereda mravljice skupaj zapojejo in zaplešejo, najbolj vesele pa so, če se jim na odru pridružite tudi vi, otroci.
Interaktivna plesna predstava za najmlajše gledalce je nastala po motivih že skoraj ponarodele otroške pesmice Branka Rudolfa in Marijana Vodopivca Huda mravljica, ki je v različnih duhovitih izvedbah rdeča nit predstave in dobi, čisto po ljudsko, nov, drugačen konec. Predstava z glasbo, plesom in besedo pripoveduje preprosto zgodbo o odraščanju, o sprejemanju odgovornosti in o sodelovanju.
 

Iz medijev

"... Večplastna dobro dramatizirana zabavno poučna uprizoritev, kjer se glasbena zasnova bohoti v domislicah aranžmaja, se veselo poigrava z ritmom, ko izvrstni plesalci in dobrodušni animatorji, ne samo da zapojejo, ampak zaigrajo še na glasbene instrumente - miniaturne in ta prave. V prisrčnosti likovnih ilustracij steče tudi enciklopedična videoprojekcija o vrsti žuželk (dramsko sodelovanje Jera Ivanc), ki se imenujejo mravlje, o njihovem življenju v kolonijah, treh parih nog, tipalkah in telesni moči teh malih bitji, s katero bi človek lahko dvignil cel avto, če bi to moč le zmogel. In se po odru ves čas dinamično vije razvejana koreografija Iztoka Kovača slikovitih scenskih poslikav, za njegov umetniški opus tudi značilnega didaktičnega razmišljanja." Paradplesa.si (Daliborka Podboj)

 

Iztok Kovač
Koreograf Iztok Kovač, ustanovitelj zavoda En–Knap, umetniški vodja plesne skupine En–Knap Group in direktor centra kulture Španski borci, v devetdesetih letih umesti pojem slovenskega sodobnega plesa tako rekoč iz nič v evropski in svetovni kulturni prostor. S skupino En-Knap, ki jo je v Belgiji ustanovil leta 1993, je gostoval tako rekoč na vseh pomembnih svetovnih festivalih in prostorih, kjer se je v zadnjih dveh desetletjih pisala plesna zgodovina. V dvajsetletnem intenzivnem delovanju je v evropskem prostoru sodobnega plesa zagotovil zaščitni znak, v katerega kvaliteto že od začetkov vlagajo vplivni koproducenti. Za svoje delo je prejel vrsto najprestižnejših mednarodnih nagrad, leta 1994 kot prvi predstavnik sodobnega plesa tudi nagrado Prešernovega sklada, leta 2012 pa tudi Župančičevo nagrado, najvišje priznanje Mestne občine Ljubljana na področju umetnosti in kulture.

En–Knap Group
Stalna mednarodna plesna skupina En–Knap Group, ki jo je leta 2007 ustanovil Iztok Kovač, je eden od dveh stalnih ansamblov za sodobni ples v Sloveniji. Mednarodna zasedba izjemnih plesalcev pod Kovačevim umetniškim vodstvom dela z mednarodno priznanimi koreografi in režiserji izrazito raznorodnih estetskih provenienc. Od leta 2009 ima En–Knap Group svoj domicil v Centru kulture Španski borci v ljubljanskih Mostah. Leta 2018 je skupina prejela Župančičevo nagrado za izjemne dosežke. V utemeljitvi so zapisali: "(En–Knap) zavzema osrednje mesto na področju sodobnega plesa in plesnega gledališča. Stalni ansambel za sodobni ples je v Sloveniji vzpostavil visoke produkcijske standarde ter celovito profesionalno obravnavo sodobne plesne umetnosti."

« Napovednik|Ples in gledališče|Za otroke