Neforma #119

Neforma #119

Serija izvedbenih improvizacij

Z gosti_jami: Špela Remec, Matej Kejžar, Gal Furlan in Jože Bogolin

Včasih se mi zdi, da bi morali vsi biti bobnarji in plesalci. Ko bi bili jezni, bi glasno demonstrirali in kakšen od udarcev bi priletel točno tja, kamor je treba. Sicer bi plesali.

V prosti enciklopediji piše, da je človek za svoje dosežke uporabil razum. Izkušnje iz preteklosti, posploševanje in poskušanje so mu pokazali pot do bolj lagodnega življenja zanj, za človeštvo (ne vedno) in za Zemljo (le redko).

V članku o šestem množičnem izumrtju iz leta 2018 opozarjajo, da smo ljudje v zadnjih 40 letih z Zemlje izbrisali 60 odstotkov vrst vseh sesalcev, ptic, rib in plazilcev.

Ni treba veliko pa se spomnim, da spadam v invazivno vrsto, med razvajene in od zemlje odtujene živali, zapletene v ubadanje s seboj in zamotene z neštetimi bleščečimi stvarcami, prepričane v svojo samozadostnost.

Nam razum res koristi, če spimo na gorečih lovorikah? Če je lagodno življenje v resnici neugodno, bi morda izkušnje iz preteklosti in posploševanje moralo zamenjati nekaj vzdržnejšega.

Na Neformi #119 bo razum nadomestila improvizacija z dobro mero poslušanja in intuicije. Pomladna renesansa pred poletno pavzo.

Gal Furlan je že kot otrok kazal izredno zanimanje za igranje bobnov, zato je logično sledilo glasbeno izobraževanje, ki ga je pridobil v šoli Zlatka Kaučiča.
http://www.galfurlan.com/

Jože Bogolin je po šolanju na Visoki šoli za glasbo in gledališčev Münchnu prevzel vodenje Oddelka za tolkala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.

Špela Remec je slovenska plesalka, ki se je šolala na SVŠGUGL, smer sodobni ples, in študij zaključila na akademiji Iwanson International School of Contemporary Dance v Münchnu v Nemčiji, kjer tudi deluje in živi.

Matej Kejžar je študiral na SNDO Amsterdam, X-GROUP P.A.R.T.S. in pri Trisha Brown Dance Company v New Yorku. Med letoma 2008 in 2012 je sodeloval z Rosas Dance Company v Bruslju.
 

Neforma, serija izvedbenih improvizacij, povezuje dva medija, oziroma ustvarjalce iz dveh umetnostnih zvrsti, glasbenike, ki se na poseben način ukvarjajo z zvočnostjo, in izvajalce, katerih glavno orodje je njihovo telo; neguje in omogoča razvoj improvizacije kot prakse in odrskega dogodka; je študijsko-procesno orientirana in pozdravlja napake, zdrse, odrske katastrofe, saj se zaveda, da so to najboljši študijski primeri.

Če ne želimo, da Neforma sama po sebi postane oblika, moramo sodelujočim umetnikom odpreti možnost, da predlagajo in preizkusijo svoje konceptualne parametre. Poleg plesalcev in glasbenikov Neforma k razmišljanju o improvizaciji vabi tudi pisce. Ideja je predstaviti ljudi, ki imajo poseben pristop do odra in umetnosti na splošno. S tem ko jih pripeljemo na ozemlje živega dogodka, verjamemo, da bi to lahko odprlo ustvarjalne izkušnje za vse udeležence Neforme, tudi za občinstvo samo. Neforma vabi umetnike kot goste in obenem kot gostitelje. Odločijo se lahko spremeniti protokole, predlagati različne načine sodelovanja z občinstvom in celo lokacijo in format svoje improvizacije.

« Napovednik|Glasba|Ples in gledališče