Goce Smilevski: SPINOZA

Goce Smilevski: SPINOZA

Plesno-gledališka predstava

Plesno-gledališka predstava Spinoza nastaja po dramski predlogi mladega makedonskega avtorja Goceta Smilevskega. Avtor skozi celoten roman z večplastnim pripovedovalcem, vizualno močnimi opisi ter prepletanjem biografskih dejstev in fiktivnih situacij poudarja in udejanja Spinozovo filozofijo, od substance zavračanja afektov do krepostnosti.

Dramsko strukturo gradi pet akrobatskih točk, ki Spinozi ponujajo možnost, da na novo odigra svoje življenje; filozofa namreč primerja z akrobatom, ki hodi po vrvi, se vihti na trapezu in izgine v eni od svojih najljubših točk. Spinoza ima na izbiro pet ključnih situacij, ki bi lahko spremenile tok njegovega življenja.

Besedilo prinaša v slovenski prostor aktualne teme, o katerih je že v 17. stoletju razmišljal filozof Spinoza: svoboda, afektirano, narava, Bog in človekovo bistvo. Besede so tukaj glasbena partitura, ki neposredni govor izmenjuje z zunanjim okoljem. S temi postopki naslavljamo tudi vprašanje pojavnosti ali odsotnosti odrskega govora ter razmerja vidnega in nevidnega na odru. Za Spinozov čas je bilo značilno povezovanje likovnih zvrsti in njihovo združevanje v celostne baročne umetnine. Mojstrstvo slikanja svetlobe in prostorskih kompozicij Rembrandta in Vermeerja je izhodišče odrske študije, v kateri bodo likovni in svetlobni elementi osnova za uprizoritev, saj geometrična metoda preči celotno Etiko.

Predstava sestoji iz desetih sekvenc, ki so nanizane okoli središča kot biseri na ogrlici. To zaporedje artikulacij ali obrobnih, nepredvidljivih prizorov, ki delujejo kot "okolje", je nevzdržno realnega.

Središčni prizori določajo zgodbo, vendar jih okolje nenehno spodnaša, kot bi se nanizane kroglice razpršile v prostor in s tem zamajale zanesljivost središča. Zvok (govor itd.) se prestavlja iz zunanjega polja v središče ali vdira na obrobje - je simptom relativnosti prostora. Med odrskim realizmom in mehanizmi nezavednega je zev, ki jo premošča telo na trapezu, s tem ko niha med točkama dveh gledišč: točko akterja in gledalca. (Huygens v 17. stoletju izumi uro z nihalom.)

Fragmenti, ki sestavljajo galerijski performans Spinozova leča (2016), se v predstavi Spinoza razširjajo v fabulo (drama) in v gledališkem prostoru prestopijo v drug medij (ples).

Osnova gledaliških postopkov bo matematika kot jezik narave ter bolj določno geometrija in optika s poudarkom na zrcaljenju, konveksnem in konkavnem, nihanju.

« Napovednik|Ples in gledališče

Center kulture Španski borci, Zaloška 61, 1110 Ljubljana
Blagajna je odprta med delovniki od 17. do 19. ure ter uro pred prireditvami.
blagajna@spanskiborci.si / tel.: +386 (0)1 620 87 90

 

Nastopajo:
Spinoza: Goran Tatar (SNG Opera in balet)
Spinoza (glas): Boris Mihalj
Jahve: Olga Kori (SNG Opera in balet)
Jahve (glas): Blaž Šef
Clara Maria: Maruša Majer
Akrobat: Manca Krnel
Johannes: Mateja Rebolj

Prevod: Sonja Dolžan
Režija in gib:  Barbara Novakovič Kolenc
Oblikovanje prostora: Vlatka Ljubanović
Kostumografija: Leo Kulaš
Glasba: Dario Nožič Serini in Luka Lah
Snemanje in zvočno oblikovanje dialogov: Silvo Zupančič
Oblikovanje svetlobe: Hotimir Knific
Avtor videa in fotograf: Mare Mutić
Oblikovanje: 55 MM

Zahvaljujemo se Sanji Nešković Peršin, Sonji Dolžan, Silvu Zupančiču, Blažu Šefu, Borisu Mihalju, Meti Kojc, Dušanu Teropšiču in Niku Škrlecu.

Produkcija: Muzeum Ljubljana

Koprod.: Zavod EN-KNAP in SNG Opera in balet Ljubljana

 

S finančno podporo MOL, Oddelka za kulturo in Ministrstva za kulturo RS

 


Velika dvorana

Trajanje: 60 minut

Vstopnice:
8 eur / 5 eur (dijaki, študenti, upokojenci)

 

Center kulture Španski borci
Zaloška 61
1110 Ljubljana

Blagajna:
+386 (0)1 620 87 90

Uprava:
+386 (0)1 620 87 84

Email:
info@spanskiborci.si

Zemljevid

Kako do nas