Univerzalni temeljni dohodek – v čigavem interesu

Univerzalni temeljni dohodek – v čigavem interesu

Okrogla miza z diskusijo z občinstvom

UTD – v čigavem interesu
Sprememba v luči ustave, ekonomije in družbenih skupin

Če smo socialno pravičnost nadomestili s svobodnim pretokom kapitala in blaga, ekonomijo prilagajamo zahtevam financ in ne ljudi. Zato so nujne spremembe tako politike kot kapitala in predvsem njune socialne odgovornosti. Sicer bomo državno odgovornost za blaginjo ljudi prevalili na pleča posameznikov.

Kot ugotavlja dr. Veljko Rus, UTD ni samo eden od instrumentov socialne politike, pač pa ključni pogoj socialne integracije. In nadaljuje, da se je država blaginje izkazala kot dokaj neuspešen inštrument za odpravljanje revščine, zmanjševanje neenakosti in preprečevanje izključenosti.  Ta manko bi lahko občutno zmanjšali z uvajanjem UTD.


Zato pa je še kako pomembno, kako opredelimo njegovo univerzalnost in temeljnost.
In če smo minuli mesec na predavanju dr. Valerije Korošec slišali osnovna vprašanja in dileme, s katerimi se je v dveh desetletjih srečevala Sekcija za promocijo univerzalnega temeljnega dohodka, bomo tokrat dr. Andraža Terška, dr. Jožeta Mencingerja in dr. Tanjo Rener vprašali, ali gre pri UTD res še za dohodek ali le za prejemek, podporo ali drugo nakazilo. Vprašanje, ki si ga je zastavil dr. Veljko Rus, je po njegovih besedah izjemno pomembno, saj gre pri UTD za prekinitev soodvisnosti med delom in dohodkom in se vzpostavlja soodvisnost med državljanstvom in dohodkom.


Zanimalo nas bo tudi, ali že samo ustavno določilo o socialni državi pomeni neke vrste nujnost uvedbe ukrepov za preprečevanje revščine za prav vse. Porajajo se tudi dvomi, čigav je interes za uvajanje UTD, saj po marsikateri njegovi alteraciji niso najšibkejši tisti, ki od njega dobijo največ, nekateri menijo, da je celo nasprotno. Predvsem pa jih ni malo, ki UTD vidijo kot zadnjo možnost za nenasilno prilagoditev družbe, v kateri tako skokovito naraščajo neenakost, izključenost, revščina.

dr. Andraž Teršek: univerzitetni učitelj na Univerzi na Primorskem, predava teme iz ustavništva, prava, etike, demokracije, politologije, psihologije, aktivnega državljanstva in edukacije. Prejel je ugledno nagrado Slovenske znanstvene fundacije Prometej znanosti.

dr. Jože Mencinger: akademik in zaslužni profesor. Bil je podpredsednik prve slovenske demokratične vlade, član sveta Banke Slovenije, direktor EIPF, član Državnega sveta in član Fiskalnega sveta RS in rektor Univerze v Ljubljani.

dr. Tanja Rener: zaslužna profesorica za sociologijo družine in sociologijo spolov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskovalno deluje v Centru za socialno psihologijo. Bila je nacionalna koordinatorica za študije mladine in študije spolov pri Svetu Evrope.

Pogovor bo povezoval Otto Gerdina
 

« Napovednik|Humanistika|Izobraževanje

Center kulture Španski borci, Zaloška 61, 1110 Ljubljana
Blagajna je odprta med delovniki od 17. do 19. ure ter uro pred prireditvami.
blagajna@spanskiborci.si / tel.: +386 (0)1 620 87 90

 

Avtorji: dr. Andraž Teršek, dr. Jože Mencinger, dr. Tanja Rener, Otto Gerdina

Produkcija: OPRO, zavod za aplikativne študije


Bralnica

Trajanje: 90 minut

Vstopnice:
Vstop prost

 

 

Center kulture Španski borci
Zaloška 61
1110 Ljubljana

Blagajna:
+386 (0)1 620 87 90

Uprava:
+386 (0)1 620 87 84

Email:
info@spanskiborci.si

Zemljevid

Kako do nas