Se bo z utedejem okoristil kapital?

Se bo z utedejem okoristil kapital?

Okrogla miza z diskusijo z občinstvom

Se bo z utedejem okoristil kapital?

Nevarnosti uvedbe: razgradnja socialne države in uzakonjanje prekarstva

Zamisel nekega zajamčenega minimalnega dohodka torej ni nova, pomembno spodbudo pa je doživela z razvojem in razraščanjem prekariata na eni in digitalizacije in avtomatizacije na drugi strani.
Težko bi se izognili razmišljanju, da gre pri uvajanju utedeja oziroma širše pri konceptu socialne države za precej raznolike interese. Z drugimi besedami, ali lahko utede postane spodbujevalec socialističnih načel in se izogne nenamernemu spodbujanju neoliberalne agende?
 

Delodajalci se zavzemajo za tako imenovano fleksibilnost na trgu delovne sile, pri čemer jim morebitni utede nedvomno omogoča večjo legitimnost pri dokončni odpravi kolikor toliko varnih delovnih mest. Strategija delodajalcev glede virov financiranja utedeja ne more biti drugačna, kot da njegovo breme v čim večji meri prevalijo na državo, kar bo opravičevano z zmanjševanjem stroškov produkcije in s tem večjo konkurenčnostjo.
 

Nekateri pristopi, kot denimo sedanji finski eksperiment, preverjajo, ali bo minimalni prejemek spodbujal ali odpravljal delo v prekarnih oblikah, kar je gotovo vprašanje, ki še kako zanima delodajalce. Zato se desnica zavzema za utede, ki bi bil manjši od minimalne plače ali praga revščine, zaradi česar z njim ne bi bilo mogoče sestopiti s trga dela.
 

Po drugi strani so mnogi prepričani, da je slovenski socialni sistem uspešen. Pred uvedbo utedeja bi se bilo treba vprašati, ali bo izboljšal učinkovitost zdajšnjega sistema ali bi to pomenilo krčenje dostopnosti socialnih storitev in ali ne bo utede le socialni korektiv in pritisk na dodatno zniževanje plač.
 

Uvedba utedeja bi lahko spodkopala sindikalna prizadevanja, da bi delodajalci plačevali v sheme, ki zagotavljajo izpogajane koristi, kot so pokojnine, zdravstveno zavarovanje ali varstvo otrok. Utede, ki bi ga zagotovila država, bi, kot trdijo, premestil breme teh plačil od delodajalcev na ostale davkoplačevalce. Obstaja tveganje, da bi pod krinko, da nudi individualno izbiro, lahko utede postal nekakšen vaučerski sistem, ki bi spodkopal kolektivno zagotovljene javne storitve in prikrajšalo tudi posameznike s posebnimi potrebami, ki potrebujejo dražje in/ali bolj specializirane storitve od povprečja.

Sodelujoči: Peter Majcen, zastopnik Konfederacije sindikatov 90, Perica Radonjič, vodja Sindikata delavcev centrov za socialno delo, dr. Miroljub Ignjatovič, predavatelj na FDV, Goran Novkovič, dolgoletni sekretar na GZS
Pogovor bo povezoval Otto Gerdina
 

« Napovednik|Izobraževanje

Center kulture Španski borci, Zaloška 61, 1110 Ljubljana
Blagajna je odprta med delovniki od 17. do 19. ure ter uro pred prireditvami.
blagajna@spanskiborci.si / tel.: +386 (0)1 620 87 90

 

Avtorji: Peter Majcen, Perica Radonjič, dr. Miroljub Ignjatovič, Goran Novkovič, Otto Gerdina

Produkcija: OPRO, zavod za aplikativne študije


Bralnica

Trajanje: 90 minut

Vstopnice:
Vstop prost

 

Center kulture Španski borci
Zaloška 61
1110 Ljubljana

Blagajna:
+386 (0)1 620 87 90

Uprava:
+386 (0)1 620 87 84

Email:
info@spanskiborci.si

Zemljevid

Kako do nas