Upokojenci in študentje kot dejavniki sprememb

Okrogla miza z diskusijo z občinstvom

Naraščajoče število upokojencev, postopno razpadanje javnih pokojninskih in zdravstvenih sistemov, akumulirana znanje in izkušnje s preteklimi državnimi politikami ob nedvomni pavperizaciji na eni, in poklicna brezperspektivnost in obsojenost na tvegano prekarno usodo in beg v tujino na drugi, bi lahko bila tista kritična sila, ki bi v današnjih razmerah dominacije nenadzorovane tržne svobode morda lahko postala dejavnik družbenih sprememb. Ob razmislekih o uvajanju univerzalnega temeljnega dohodka se kaže, da gre za družbeni skupini, ki sta v obstoječih sistemih obsojeni na enako vlogo obrobnega opazovalca, morda tudi zato, ker sta obe skorajda brez kakršnekoli lastne politične zavesti.

Nedvomno je za zdaj akademska diskusija o uvajanju univerzalnega temeljnega dohodka jalova, če ne vpletemo vprašanja, kdo je za spremembo zainteresiran in kako se bo oblikovala skupina pritiska. Glede na tako različna tolmačenja o implementacije okrnjene idealne oblike utedeja, po katerih se denimo pokojnine nadomestijo z utedejem, ki njihove višine praviloma ne dosega, obenem so lahko vanj zajeti še socialni transferji, študentje in sploh dijaki in mlajši pa še omenjani niso, bi se morda komu lahko zdelo očitno, da sta prav to politično obrobni skupini, ki bi lahko v prihodnje ob podpori brezposelnih, prekarcev in tistih na minimalnih in nižjih plačah razvili enotno skupinsko zavest, s katero bi preprečili morebitno izpeljavo neidealnega utedeja v orodje ohranjanja obstoječega in ga vrnili v izvorno tirnico, ki pelje stran od neskončne osrediščenosti na plačano delo in proti novi redistribuciji ustvarjenega bogastva.  Konec koncev je prihodnost mladih starost. Evropska socialna demokracija in sindikati v aktualni politiki tem potrebam ne sledijo in se zadovoljujejo z obrobno vlogo obrambe interesov posamičnih družbenih skupin znotraj nacionalnih držav, kaj šele, da bi se globalno povezovali, kot se globalno povezuje kapital tako na ravni institucij kot mednarodnih korporacij.

Sodelujoči:

- Frančiška Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (ZSSS)


- Tinca Lukan je študentka 4. letnika Analitske sociologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, med njenimi študijskimi prioritetami je institucionalna sociologija, aktivno deluje v študentskem sociološkem društvu SocioKlub.

 
- dr. Urban Boljka deluje na Centru za proučevanje organizacij in človeških virov pri FDV in je višji raziskovalec na Inštitutu RS za socialno varstvo. Raziskovalno se ukvarja s socialno in družinsko politiko, kakovostjo življenja otrok in mladine, družbeno pravičnostjo in univerzalnim temeljnim dohodkom.

Pogovor bo povezoval Otto Gerdina

« Napovednik|Humanistika|Izobraževanje