Za Juliana Mer-Khamisa

Za Juliana Mer-Khamisa

Plesni solo - PREMIERA

Vzgib za plesno predstavo ‘Za Juliana Mer-Khamisa’ je bil vpliv tega palestinsko-izraelskega aktivista, igralca in gledališkega režiserja, katerega sloves je imel globalno razsežnost, na ljudi in skupnost, v kateri je živel in deloval.

Predstava govori o širšem kontekstu podobnih zgodb.

Plesalec in koreograf Jurij Konjar, ki je polovico leta 2012 preživel s skupnostmi v Braziliji, Palestini, Izraelu, na Finskem, v ZDA in Grčiji, skozi svojo vsakodnevno vadbo prek vtisov z dela v različnih okoljih obravnava vprašanje, kaj je tisto, kar res vzpodbudi trajne spremembe. Kako lahko izbira posameznika, da bo delal kar najbolje in to tam, kjer je to najbolj potrebno, še naprej navdihuje tudi po njegovi nasilni smrti. Mer-Khamis, ustanovitelj Gledališča svobode (Freedom Theatre) v begunskem taborišču v Jeninu, mestu na palestinskem Zahodnem bregu, je bil leta 2011 ustreljen nedaleč od gledališča. 

Juliano Mer-Khamis
»V dobi, ko zvezdniški umetniki v vlogi ambasadorjev dobre volje Združenih narodov, pozirajoč fotografom na svojih turnejah po z vojnami opustošenih področjih, postajajo ikone človekovih pravic, in v dobi izrekanja studa nad »zločincem tedna«, je bil Mer-Khamis umetnik v najbolj pristnem pomenu besede. Igralec ter filmski in gledališki režiser je svoj izredni umetniški talent uporabljal tako za predstavljanje trpljenja in krivic na edinstvene načine kot za odstiranje žarkov upanja na drugačno prihodnost. ... Bil je, skratka, kulturni teororist. Kakršnih svet potrebuje še več.«

Al Jazeera, Mark LeVine, april 2012

»Palestinsko-izraelski igralec Juliano Mer-Khamis, ki so ga ustrelili pri 52. letih, je bil uspešen gledališki in filmski ustvarjalec, režiser in aktivist, ki je bil znan po svojem delu umetniškega direktorja Gledališča svobode (Freedom Theatre) v begunskem taborišču na Zahodnem bregu, v mestu Jenin. Juliano je mlade Palestince usmerjal v uporabo moči, ki jo omogočata umetnost in izražanje, ter otrokom odprl oder, na katerem so se lahko »postavili na lastne noge« in obenem izrazili. Dosežki gledališča so odmevali po vsem svetu kot primer žarišča ustvarjalnosti, ki se poraja v nemogočih razmerah in navkljub vsem oviram ... Pred gledališčem ga je ustrelil zamaskirani strelec – konec, kakršnega je Juliano sam napovedal tri leta pred svojo smrtjo v oddaji izraelske televizije.«
The Guardian, Rachel Shabi, april 2011

O avtorju

Plesalec in koreograf Jurij Konjar (1978) je v mladosti vadil judo in zborovsko petje ter plesno tehniko pridobil v Ljubljani in v Londonu. Plesno se je izobraževal na šoli PARTS v Bruslju, eni vodilnih evropskih plesnih šol. Ustvarjal je z Les Ballets C de la B, Majo Delak, Emilom Hrvatinom, Borisom Charmatzom, Liso Nelson in Stevom Paxtonom. Med njegovimi odrskimi deli so Katarza za Začetnike, Ulysses in Goldbergove Variacije. Leta 2007 je preživel poškodbo glave, ki je njegovo zanimanje usmerila na razvojni potencial trenutka sedanjosti. Leta 2009 ga je poglobljeno preučevanje posnetka Goldbergovih variacij plesalca Steva Paxtona usmerilo v razvoj lastne improvizacijske prakse.

Njegov solo Goldbergove variacije je bil premierno predstavljen leta 2010. Zadnja štiri leta je delal pretežno v laboratorijih giba samostojno in v sodelovanju s tujimi kolegi, ter v tujini gostoval z Goldbergovih variacijami in poučeval svojo prakso. Leta 2011 je ameriška revija Contact Quarterly z urednico Liso Nelson objavila knjižico Goldberg Observations z njegovi opažanji in dopisovanji. Zadnji dve leti deluje in ustvarja predvsem v obremenjenih in/ali oddaljenih skupnostih, kjer je potreba po ustvarjalnosti in kanaliziranju sedanjosti skozi umetnost največja. Jurij Konjar je eden od 2013 umetnikov programa Modul Dance, projekta sodelovanja med 22 evropskimi plesnimi hišami in medijskimi institucijami iz 15 držav.
 

« Napovednik|Ples in gledališče