25.671

25.671

Gledališka predstava

Predstava 25.671 opozarja na nedorečen in srhljivo negotov položaj tistih, ki so bili 26. februarja leta 1992 izbrisani iz registra občanov s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Posledice tega dejanja so bile izjemne, saj je izguba stalnega prebivališča pomenila tudi izgubo mnogih pravic, kar je številne privedlo na rob preživetja. Uprizoritev se ne dotika samo poteka izbrisa, ampak skuša soočati tudi s stanjem duha, našim odnosom do tujega in nepoznanega, strahom in prezirom. Čas je, da pričnemo razmišljati o izbrisanih. Da se dvigne glas zunaj gledališke dvorane, se ustvarjalci sprehodijo po tanki ločnici med odrom in občinstvom, med političnim agitiranjem in gledališko iluzijo. Uprizoritev, ki je pravzaprav soočenje vsakega gledalca, posameznika z aktualnim političnim problemom. In to je tudi soočenje s samim seboj in osebnim stališčem.

 

Predstavo posvečamo spominu na preminulega borca za odpravo krivic izbrisanim Aleksandra Todorovića, ki je bil izbrisan leta 1993.

 

Pred predstavo bosta Amnesty International Slovenije in Mirovni inštitut v sodelovanju z izbrisanimi izvedla polurno predstavitev izbrisa za vse, ki podrobnosti izbrisa še ne poznajo ali pa želijo odgovore na tista vprašanja, katerim se slovenska politika izogiba. Polurne predstavitve izbrisa se lahko udeležite uro pred predstavo, ob 19. uri, v galeriji Internacionala v 1. nadstropju.
 

Podrobneje o predstavi

26. februarja 1992 je Slovenija iz Registra stalnega prebivalstva izbrisala 25.671 oseb. Ti ljudje so dolga leta (nekateri izmed njih celo še danes) živeli brez dokumentov, brez socialnega in zdravstvenega zavarovanja, brez možnosti za zakonito zaposlitev, šolanje ali za izhod iz države, brez možnosti za sodelovanje v političnem življenju ter v nenehnem strahu pred policijo in deportacijo. Zanje se je uveljavil naziv »izbrisani«.

Večina slovenskih medijev je leta in leta podpirala stereotipe o izbrisanih kot oficirjih JLA, družbenih parazitih in sovražnikih slovenske samostojnosti. Vse do danes niti ena slovenska vlada ni do konca razrešila tega problema, tako kot niti eden od teh primerov ni bil pozitivno rešen na katerem od slovenskih sodiščih, kaj šele da bi se država problema izbrisanih lotila sistematično.

Ne glede na to, da se je nekdanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal v svojem imenu in v imenu ministrstva izbrisanim opravičila, ni Slovenija v zvezi s tem vprašanjem do danes sprejela nikakršne resolucije, ki bi problem izbrisanih dokumentirala kot s strani države kršene človekove pravice.

Obtožbe na račun izbrisanih se v slovenski družbi kljub vsem težavam, ki so jih ti ljudje imeli, in kljub njihovim uničenim eksistencam – nadaljujejo še danes. Poleg standardnega repertoarja so jih zdaj doletele še obtožbe zaradi finančne škode, ki so jo s svojim bivanjem in delom na črno povzročili slovenskemu gospodarstvu.

 

Kritiki o predstavi

Prostor gledališča, kot ogledalo,v katerem naj bi videli resničnost, je tu pripeljano do skrajne točke in še dlje. Ne soočamo se z resnico, vanjo smo potisnjeni, do nje se moramo opredeliti, se angažirati, pa če to hočemo ali ne. Predstava 25.671 premika meje nekam, kjer še nismo bili.
Angažma je velik, nastopajočih posebej - Vesne Jevnikar, Darje Reichman, Mihe Rodmana, Vesne Slapar, Aljoše Ternovška, Boruta Veselka, Matjaža VIšnarja, Maje Frančeškin, Maje Rekar in Bojana Stojanova.
(Tadeja Krečič, Radio Slovenija 1, 282.3.2013)

Izjemni igralci na koncu ne dobijo zasluženega aplavza. Tema predstave, ki brez zadržkov napada naša čustva, grobo trka na našo vest in v nas vzbudi (ali pa ne) sram, ker nismo naredili nič za vrnitev človeškega dostojanstva izbrisanim, je močnejša. Temu, kar se izbrisanim dogaja že enaindvajset let, kakopak ne gre ploskati. Kaj želi povedati predstava, ki ne gladi publike, ampak jo provocira? Sporoča nam, da smo državljani bodisi kot pasivni ali aktivni udeleženci vedno del tega, kar se v državi dogaja. Zato moramo imeti državo vselej pod nadzorom, naše oči morajo biti odprte, da politika v našem imenu ne krši zakonov, ki smo jih ob osamosvojitvi in demokratizaciji družbe sami postavili. /.../
Kranjsko gledališče nas vselej postavlja pred ogledalo. Tokrat direktno, brezkompromisno, kot še nikoli. Prvi in doslej edini v Sloveniji. Projekt 25.671 bi preprosto morali videti vsi.
(Igor Kavčič, Gorenjski glas, 26.3.2013)

Soočenje z odgovornostjo, izraz solidarnosti, tudi sočutje, vse to ima lahko različne oblike, tako kot so lahko različna čustva, občutja (ne)posredni odzivi (vsekakor odvisni tudi od same sestave občinstva), ki jih provokativno vzbudi Frljićeva družbeno izrazito angažirana predstava (njena scenografska podoba vključuje tudi predlog za spomenik izbrisanim). In vendar se prav povzročene razlike v odzivanju priležejo projektu, ki se loteva problematike izbrisanih in opominja na njeno nerazrešenost.
(Ana Perne, Dnevnik, 26.3.2013)

25.671 da vsaj toliko kot o sporočilu, manipluiranju z izbrisanimi, misliti o mediju, angažiranemu gledališču torej. In to je ponavadi dober znak za predstavo. Vprašanje je, kak predznak dati dejstvu, da to ni predstava, ki bi jo človek gledal več kot enkrat. Čeprav se bo glede na vsakokratno konstelacijo publike dvoranski del predstave gotovo spreminjal, bo "igra" ostala ista. Ko jo usvojiš, ne ostane nič imanentnega, kar bi se vspostavilo vsakič znova.
(Petra Vidali, Večer, 28.3.2013)

Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bodo pretresljive zgodbe o izbrisanih znašle v literarni ali gledališki obliki. Zgodilo se je v Prešernovem gledališču Kranj, kjer so na oder postavili zelo posebno, izredno angažirano predstavo z naslovom 25.671. Toliko je bilo namreč uradno izbrisanih oseb.
Režiser predstave je Oliver Frljić, ki je v zadnjih letih na celotnem prostoru nekdanje Jugoslavije nase opozoril z nekaj politično izjemno angažiranimi in kontraverznimi predstavami. Z igralci in igralkami kranjskega gledališča je ustvaril čustveno nabit odrski kolaž fiktivnih in dejanskih zgodb ter s trpkim političnim teatrom plast za plastjo razkriva in dokumentira tragiko ibrisa ter njegov absurd. Protagonisti na odru ne interpretirajo le svojih likov, temveč je režiser angažiral tudi njihove lastne mislene tokove in njihova lastna opažanja v zvezi z omenjeno problematiko. Občinstvo sledi nenehnim preskokom med režijsko vodenimi, torej zaigranimi trenutki in trenutki igralčevega lstnega razuma, njegovih lastnih občutij. Predstave nihče ne zapusti neprizadet.
(Svobodna misel, 29.3.2013)

Uprizoritev, ki je zanetila vročekrvne debate, demonstrativne odhode iz dvorane, navdušujoče odobravanje in srdit odpor. Angažirana, surovo direktna in provokatorska postavitev je odločno razprla problematiko izbrisanih in v teater brezkompromisno prinesla/prenesla »resničnost bivanja« ter zamajala tla »modnim teorijam« o otopelosti sodobnega gledalca. No, tisti zbegani in strahopetno neopredeljeni so nadomestilo za komentiranje vsebine raje preusmerili v tarnanje o »že videnem režijskem principu«, marsikomu pa je pretresljiva odrska razgrnitev (netransparentne) problematike o izbrisanih zasadila temeljit, dolgoročen, zlasti pa intimen vpogled v lastna moralnoetična stališča. Kolikokrat nas v gledališču to sploh še doleti.
(Zala Dobovšek, 28.6. 2013 Delo)

Marinka Poštrak: KDO SE BOJI IZBRISANIH
Kar me je ob branju zgodb izbrisanih prebivalcev najbolj šokiralo in pretreslo, so bili pravzaprav neizmerna perfidnost države, ki si je izbris »zamislila«, lahkotnost, s katero so ga uradniki izvajali, molk, s katerim ga je večina medijev utišala (z izjemo redkih izjem, predvsem Mladine) ali z njim manipulirala, ter seveda tudi ignoranca ljudi ter neinformiranost javnosti. Mukotrpen in absurden birokratski začarani krog, v katerem so se znašli tisti, ki jim je bilo odvzeto stalno prebivališče in s tem posledično tudi identiteta ter vse pravice, je, na mojo grozo in osuplost identičen tistemu, v katerem se znajde junak Kafkovih romanov Proces in Grad Josef K.
Krivda, ki jo je mlada slovenska država skozi svoje institucije in zakone nabila posameznikom, da bi jih s tem lažje nadzorovala, ponižala, podredila in v končni konsekvenci tudi izgnala, je natanko tista, o kateri med drugim govori Kafka v svojih delih. Prav ta na videz brezdušni birokratski stroj (za katerim se skrivajo konkretna imena in priimki politikov in birokratskih uslužbencev) je izbrisane dobesedno zabrisal v svet kafkovske novele V kazenski koloniji, v kateri kaznjenec spozna svojo krivdo šele, ko mu jo brana počasi in vztrajno izpisuje na njegovo razmesarjeno in krvavečo kožo. Natanko o tej absurdni »krivdi brez krivde« govori tudi večina izbrisanih v Zgodbah izbrisanih prebivalcev. Na svoj skrajno preprost, prostodušen in iskren način. Pred Zakonom, ki jih je vse po vrsti in po uravnilovki označil za krive, so se očitno še najbolj krive počutili tisti, ki so bili najmanj »krivi«. Večina izbrisanih je krivdo ponotranjila, njihova krivda je bila krivda izvirnega greha in temu je logično sledil izgon iz raja. Ali kot ugotavlja v svoji spremni besedi h Kafkovemu Procesu Tomo Virk: »Zemljemerec K. v romanu Grad si prizadeva priti v nedostopni Grad, ki bi osmislil njegovo eksistenco, enako neuspešno, kot si Josef K. v Procesu – z enakim namenom – prizadeva priti do višjega sodišča in pravice.« Višek absurdnosti »zgodbe o izbrisanih« je ta, da so do višjega sodišča celo prišli, a se njihova zgodba s tem nikakor še ni končala. Vsaj za večino izmed njih ne!

NAGRADE

- Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo predstavo v sezoni 2012/13

Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone prejme avtorski projekt 25.671 v režiji Oliverja Frljića in produkciji Prešernovega gledališča Kranj.

- Nagrada za umetniško vodstvo Marinki Poštrak na 48. festivalu Borštnikovo srečanje

- Nagrada za vizualno podobo na JoakimInterFestu v Kragujevcu


Več o predstavi na spletni strani Prešernovega gledališča Kranj

 

« Napovednik|Ples in gledališče

Center kulture Španski borci, Zaloška 61, 1110 Ljubljana
Blagajna je odprta med delavniki od 17. do 19. ure ter uro pred prireditvami.
blagajna@spanskiborci.si / tel.: +386 (0)1 620 87 90

 

Produkcija: Prešernovo gledališče Kranj

Režiser in scenograf: Oliver Frljić
Avtorji scenskega elementa: Biro Filter arhitektura
Dramaturginja: Marinka Poštrak
Kostumografka: Sandra Dekanić
Avtorica glasbe: Irena Popović
Lektorica: Irena Androjna Mencinger
Jezikovno svetovanje: Barbara Rogelj
Oblikovalec svetlobe:Bojan Hudernik
Oblikovalec maske: Matej Pajntar

Premiera: 21. marec 2013

Igrajo:
Vesna Jevnikar
Darja Reichman
Miha Rodman
Vesna Slapar
Aljoša Ternovšek
Borut Veselko
Matjaž Višnar
Maja Frančeškin
Maja Rekar
Bojan Stojanov
 


Velika dvorana

Trajanje: 90 minut

Vstopnice:
10 / 5* eur (*za dijake, študente, upokojence, brezposelne, hendikepirane)

 

Center kulture Španski borci
Zaloška 61
1110 Ljubljana

Blagajna:
+386 (0)1 620 87 90

Uprava:
+386 (0)1 620 87 84

Email:
info@spanskiborci.si

Zemljevid

Kako do nas