Predstavljajte si telo, njegove dele in pripomočke, njihovo gibanje, ki se razgrajujejo in razpostavljajo, opravljajo funkcije onkraj njihove običajne funkcionalnosti. Funkcije odgovarjajo le same sebi. Telo, njegovi deli in pripomočki, njihovo gibanje postanejo predmeti (plesa), predmeti postajanja, in uporabljajo predmete, pripomočke, da postanejo predmeti (plesa), predmeti postajanja. Telo, njegovi deli in pripomočki, njihovo gibanje zaživijo svoje življenje, postanejo svet sam na sebi in zase. To “popredmetenje” ni odtujitev, je vršilskost, strašljivo delovanje na daljavo. Svoboda potenciala, svoboda brez limite. Neskončna igra, igra kot cilj. Senzibilnost, več kot smisel. Presežek. To “popredmetenje” ni posnemanje, igra z ničelno vsoto, je avtonomija. Če že, je obratno posnemanje; življenje je umetnost, predmet je ples. Je kdo rekel “camp”? “Ludilo”.
Mojstrovina za šest plesalcev (2023), ki se odvija skozi serijo vinjet – zgleduje se po filozofiji Bauhausa in Triadnem baletu – raziskuje načine, kako se telo znebi kulturnih simbolov in družbenih pomenov, ki se nanj preslikajo skozi čas. Z uporabo predmetov kot kostumov, ki ovirajo gibanje in mu dajejo mehanski pridih, telo v navalu funkcionalnih ovir preoblikuje svojo avtonomijo. Njegove funkcije drsijo med konkretnim in abstraktnim v koreografijo. Vsako telo je samosvoja mojstrovina, ki vznika iz prepletenosti jaza in okolja. S prilagajanjem telesa, z njegovim “popredmetenjem” in njegovo razširitvijo v prostor in okolico, s podrejanjem in potapljanjem telesa se pojavita paradoksalna svoboda in avtonomija – umetnosti in umetelnosti.